OBČINA KOZJE – OSRČJE KOZJANSKEGA

Središče Občine predstavlja Kozje, slikovit kraj, ki je svoje ime dal Kozjanskemu, pokrajini številnih naravnih lepot, zgodovinskih pričevanj ter bogate naravne in kulturne dediščine.

Kozjansko se je kot ime uveljavilo sredi 20. stoletja, geografi ga imenujejo tudi Srednjesotelsko gričevje in predstavlja svet med štirimi rekami. Na vzhodu meji na reko Sotlo, na severu na hribe Plešivec (686 mnm) in Žusem (669 mnm), zahodno mejo predstavljaja področje pritokov Save in Savinje, južno pa hriba Bohor (1023 mnm) in Orlica (Veliki vrh, 697 mnm). Vzhodni del Kozjanskega je zaznamovan z vinogradniškimi območji, ki spadajo v slovenski vinorodni okoliš Šmarje – Virštanj. Zlasti vzhodni del Kozjanskega bogatijo gozdovi bukev, ne manjka pa tudi črnega gabra, hrasta in kostanja. Za “naš” del Kozjanskega so znani tudi sadovnjaki, v zadnjem času zlasti Kozjansko jabolko.

Ves ta svet je bil naseljen že v prazgodovini, o čemer pričajo arheološke najdbe. Slovenci so te kraje naselili že zelo zgodaj, najbolj pa so bili poseljeni v času fevdalizma. Več krajev je imelo trške pravice, močno je bila razvita obrt, zlasti mlinarstvo, kolarstvo, krovstvo, lončarstvo, žganje apna, usnjarstvo, ljudje pa so se ves čas ukvarjali tudi s kmetijstvom in trgovino. Med 2. svetovno vojno je bilo Kozjansko eno osrednjih območij osvobodilnega boja na Štajerskem. Podoba povojnega zaostalega podeželja se je močno spremenila ob koncu 20. stoletja, zlasti pa v času nove suverene države Slovenije.

Kozjansko je danes zelena oaza zdravega in turistično privlačnega okolja in gostoljubnih ljudi. Ko se sprehodimi po občini Kozje, širše po Kozjanskem parku, se na vsakem koraku srečamo s preteklostjo in tradicijo življenja na podeželju, za katero utripajo srca dobrih in preprostih ljudi, ki si v današnjem svetu še znajo pričarati lep in prijeten vsakdan.