Sakralni spomeniki

Pomemben element slovenske kulturne dediščine je sakralna dediščina, h kateri prištevamo cerkve, kapele, nabožna znamenja, samostane ter druge sakralne stavbe. Kozjanska pokrajina je na področju sakralne dediščine izjemno bogata, kar je tudi posledica dolge tradicije krščanstva na Slovenskem. Potem, ko je bilo območje južno od Drave in s tem tudi območje današnje občine Kozje dodeljeno oglejskemu patriarhatu, so Savinjski grofje na Pilštanju ustanovili prvo staro župnijo na območju Kozjanskega, ki se prvič omenja leta 1667. Pilštanjska prafara sv. Mihaela je pod skupno upravo združevala Podsredo, Šempeter ob Kunšperku, Šentvid pri Planini, Žusem in Podčetrtek. Po cerkveni reformi je delovala v okviru savinjskega arhidiaktonata, nato je bila vezana na Ljubljansko škofijo, z jožefinskimi reformami pa je prešla pod lavantinsko škofijo. V 19. stoletju je sedež dekanije postalo Kozje, ki deluje pod celjsko škofijo in še danes obsega velik del Kozjanskega prostora (župnije Dobje, Kozje, Buče, Olimje, Sv. Peter pod Sv. gorami, Pilštanj, Planina pri Sevnici, Podčetrtek, Podsreda, Polje ob Sotli, Prevorje, Sv. Vid na Planini in Zagorje – Lesično).

Podobno bogata kot zgodovina cerkvene reorganizacije je tudi sama sakralna dediščina, ki jo na tem območju zastopajo cerkve, kapele ter ostala znamenja.