Grajska arhitektura

Vzroki za nastanek grajske arhitekture od 10. stoletja so izhajali iz velikih sprememb v gospodarski in družbeni organizaciji, ki jih je nemška država uvedla na slovensko ozemlje. Še pred začetkom novih kolonizacijskih tokov nemškega prebivalstva je bila na novo oblikovana slovenska narodnostna meja, s čimer je bila reka Sotla okoli leta 1000 izoblikovana za mejno reko, območje današnjega Kozjanskega pa za mejno območje s sosednjih hrvaškim narodom. Tako je bilo območje današnjega kozjanskega prostora, ki je bilo od leta 1072 v upravljanju krške škofije, zaradi lege ob meji s hrvaško-ogrskim kraljestvom primeren prostor za postavljanje gradov kot kompleksov, ki so varovali državno mejo. V ožji okolici Kozjega je do 12. stoletja izrazit obrambni značaj dobil GRAD PODSREDA, ki je veljal za enega od petih glavnih fevdov krške škofije v širšem zaledju Posotelja, njegova kastelna zasnova pa kaže na najstarejši arhitekurni grajski tip na tem območju. Poleg njega so ministeriali ustanovili še manjše GRADOVE V KOZJEM ter GRADOVE NA PILŠTANJU.