Ostali memorialni spomeniki

Memorialni spomeniki na območju Kozjega nas spominjajo predvsem na obdobje druge svetovne vojne ter na pomembno osebnost povojnega obdobja- Josipa Broza Tita, katerega korenine izvirajo iz Kozjanskega. Med drugo svetovno vojno ter štiriletno narodnoosvobodilno vojno je območje današnje občine Kozje prečkalo več partizanskih enot. Med njimi je najbolj znan Kozjanski odred, ki je v narodnoosvobodilnem boju osvobodil večji del ozemlja Kozjanskega in uspešno zatiral ofenzivne napade, ki so pretili temu območju. Druga svetovna vojna in narodnoosvobodilni boj sta na Kozjanskem povzročila najhujšo škodo v njegovi zgodovini. Poleg velike materialne škode je v narodnoosvobodilnem boju življenje izgubilo veliko ljudi, zato so danes na tem območju postavljeni številni spomeniki narodnoosvobodilnega boja.

Po drugi svetovni vojni je na političnem področju postal vse pomembnejši Josip Broz- Tito, ki je leta 1953 postal dosmrtni predsednik v SFRJ. Zaradi njegovih sorodstvenih vezi so bili na območju občine Kozje zavarovani z njim povezani spomeniki, z namenom njihovega upravljanja pa je bil ustanovljen Spominski park Trebče.

KUNEJEV HRAM – Gorjane

Zidanica stoji na Gorjanah nad Poklekom, zahodno od zaselka Gorjevo. V začetku oktobra 1941 ustanovljena Brežiška četa je delovala na območju Podsreda-Stara vas-Dobova-Brežice-Krško-Sevnica-Bohor. Sovražnik jo je 28. 11. 1941 obkolil v Kunejevem hramu na Gorjanah nad Poklekom, kjer je nekaj borcev padlo, glavnino pa so zajeli in jih ustrelili kot talce v Mariboru. Na Kunejevi zidanici je vzidana spominska plošča z imeni padlih in ujetih borcev. Ploščo je leta 1951 odkrila ZB Brestanica. Hram je bil leta 2006 prenovljen.

PRESKARJEV MLIN – Osredek pri Podsredi

Preskarjev mlin stoji v soteski potoka Močnika pri Preski. Na njem je plošča v spomin na padle borce čete Kozjanskega bataljona, ki je bil leta 1943 izdan in uničen v ravno v tej soteski. V mlinu je pano z opisom dogodka. Mlin pa so obnovili leta 1981. Malo naprej po cesti pa si lahko ogledamo apnenico, še edino ohranjeno med mnogimi, ki so nekdaj obratovale.

SPOMENIK TOLARJU NA VELIKEM VRHU – Osredek pri Podsredi

Na Osredku se lahko poklonite edinstvenemu spomeniku tolarju, prvemu denarju samostojne države Slovenije. Postavili so ga leta 2006 na Velikem vrhu. Do njega pridete po cesti od krajevnega urada naprej, pri kamnolomu pa zavijete na desno in prispete do velike kamna, ki stoji na levi strani ceste. Od tu je do spomenika pol ure peš hoje.


Grobišče padlih v NOB in Grobišče in spomenik padlima komisionarjema – Podsreda

Na trgu Podsreda stoji spomenik narodnoosvobodilnemu boju v 2. svetovni vojni. Ob njem je grobnica s posmrtnimi ostanki štirinajstih borcev 2. čete Kozjanskega bataljona – Srečeve čete, ki so padli 18. 2. 1943 in so jih v grobnico prenesli s pokopališča. Spominsko znamenje v obliki obeliska z napisi je projektiral arhitekt Dušan Samec iz Celja. Odkrili so ga 3. 7. 1962. Na začetku trga iz smeri Koprivnice je še en spomenik NOB, skromnejši v izvedi. Na platoju pred gradom je urejeno grobišče s spomenikom. V obliki granitnega obeliska je oblikovan spomenik na kraju, kjer sta pokopana komisar Kozjanskega bataljona Jožko Planinc – Kostja in komisar Kozjanskega odreda Džordže Popović – Džordže, delo arhitekta Dušana Samca.

Spominska plošča kmečkim uporom in XIV. diviziji – Lesično

Kulturni spomenik je tudi stara stanovanjska hiša Lesično 15, nasproti cerkve in čaka na obnovo, saj ima mnoge zanimive detajle. Kovaška tradicija v Lesičnem nas spominja na kmečke upore in kovačijo grajskega kovača in orožarja Pavla Šterca, ki se je pridružil kmečkim upornikom in so ga leta 1573 usmrtili v Gradcu. Na Slovenskem ne poznamo veliko spominskih obeležij, ki bi pričala o kmečkih puntih. Eno redkih je spominska plošča pod Pilštanjem ob glavni cesti v spomin na kmečko vojsko Ilije Gregoriča.

Grobišče NOB – Lesično

V Lesičnem je bil rojen predvojni hrvaški politik Vladimir Maček (1879-1964), pravnik, politik, publicist, soustanovitelj Hrvaške ljudske kmečke stranke. Med 2. svetovno vojno je bilo Lesično pomembno središče narodnoosvobodilnega gibanja, o čemer priča spomenik na razpotju poti proti Virštanju, Kozju in Celju. Po načrtu Dušana Samca je bilo izdelano spominsko znamenje z grobiščem, posvečeno 21. ustreljenim talcem in 12. žrtvam fašističnega nasilja. Uredili so ga 9. 9. 1962.

Spomenik padlim v prvi svetovni vojni, Spomenik izgnancem, Spomenik padlim borcem NOB, Grobišče borcev XXI. Srbske divizije – Kozje

Na trgu nas pozdravijo trije spomeniki: prvi je iz obdobja po prvi svetovni vojni, odkrili so ga leta 1926 in je posvečen žrtvam 1. svetovne vojne. Spomenik sestavljajo stopničast podstavek, kockast nastavek s ploščami z imeni padlih vojakov v prvi svetovni vojni ter piramidast zaključek s križem. Obkrožajo ga betonski stebriči v obliki granat, povezanih z verigo. Na treh ploščah je vpisanih 53 imen padlih iz Kozjega, Veternika in Zdol. Pobudnik postavitve je bil Josip Podlinšek, ki je tudi sam izrisal načrt. Verigo sta izdelala kovača Jakob Čebular in Franc Vahčič.  Ob njem je tudi spomenik izgnancem, ki jih je okupator izgnal v nemška taborišča leta 1942. Potem je tu še tretji spomenik padlim borcem NOB, talcem in žrtvam fašističnega nasilja. Ob spomeniku je grobnica s posmrtnimi ostanki borcev Brežiške in Kozjanske čete ter Kozjanskega odreda. Načrt za spomenik je izdelal arhitekt Dušan Samec, bronasto skulpturo pa akademski kipar Stojan Batič. Spomenik so odkrili leta 1963. Pri žagi v Kozjem je bilo leta 1958 urejeno grobišče s preprostim granitnim spomenikom, posvečenim padlim borcem XXI. Srbske divizije. Leta 1979 je bilo prestavljeno in urejeno ponovno po načrtu D. Samca.